Psihoterapija pri stresu in izgorelosti v Celovcu

V sistemski psihoterapiji na stres in izgorelost ne gledamo kot na osebni neuspeh ali znak šibkosti. Zanima nas predvsem, v kakšnih življenjskih okoliščinah sta se razvila in kateri dejavniki ju ohranjajo.

Skupaj raziskujeva vprašanja, kot so:

• Kakšne zahteve zaznamujejo tvoj vsakdan?

• Kakšna pričakovanja imajo do tebe drugi?

• Kakšna pričakovanja imaš do samega sebe?

• Kakšno vlogo prevzemaš v družini, partnerskem odnosu ali pri delu?

• Kako skrbiš za svoje meje in potrebe?

• Kje najdeš podporo in razbremenitev?

Pogosto se pokažejo vzorci, kot so perfekcionizem, močan občutek odgovornosti, težave pri postavljanju meja oziroma reči »ne« ali prepričanje, da moraš biti vedno močan. Ti vzorci imajo običajno svoje razloge in so ti v določenih obdobjih življenja pomagali. Dolgoročno pa lahko postanejo vir preobremenjenosti in izgorelosti.

Stres in izgorelost se lahko kažeta na različne načine, na primer kot:

• dolgotrajna izčrpanost,

• težave s spanjem,

• težave s koncentracijo,

• notranji nemir,

• razdražljivost,

• pomanjkanje energije in motivacije,

• čustvena preobremenjenost,

• nenehno premlevanje misli,

• telesne težave,

• izguba veselja in motivacije,

• umikanje iz odnosov in družbe,

• občutek popolne izčrpanosti oziroma izgorelosti.

Veliko ljudi pove, da so opozorilne znake svojega telesa in psihe dolgo spregledovali ali jih potiskali na stran, preden so poiskali pomoč.

Na terapiji najprej skupaj raziskujeva, kaj prispeva k tvoji preobremenjenosti in kateri dejavniki ohranjajo stres.

Nato postopoma delava na tem, da:

• prepoznaš obremenjujoče vzorce,

• aktiviraš svoje notranje vire in moči,

• bolje prepoznaš svoje potrebe,

• jasneje postavljaš osebne meje,

• razviješ nove načine soočanja z izzivi,

• spremeniš odnos do pritiska in pričakovanj,

• okrepiš skrb zase v vsakdanjem življenju,

• ponovno vzpostaviš boljše ravnovesje med delom, obveznostmi in počitkom.

Pri tem uporabljam različne sistemske pristope, kot so delo z viri, skalirna vprašanja, eksternalizacija, genogram, krožna vprašanja ter na rešitve usmerjeni pogovori.

Cilj psihoterapije ni, da bi se stresu popolnoma izognili. Stres je naraven del življenja. Pomembno je predvsem razviti bolj zdrav način soočanja z obremenitvami ter ponovno pridobiti več vpliva na svoje počutje in kakovost življenja.

Psihoterapija ti lahko pomaga:

• prej prepoznati opozorilne znake preobremenjenosti,

• bolje spoštovati svoje meje,

• okrepiti zaupanje vase in skrb zase,

• razviti nove poglede na svojo situacijo,

• ponovno doživljati več miru, notranje moči in življenjskega veselja.